Surova nafta je naravno nerafiniran naftni proizvod, sestavljen iz različnih ogljikovodikov in drugih organskih in anorganskih snovi, ki se pridobiva iz zemlje ali morskega dna in rafinira v uporabne izdelke, kot so bencin, dizelsko gorivo, letalska goriva in druge naftne derivate. Na njeno ceno vpliva več dejavnikov. Je neobnovljiv vir energije, kar pomeni, da ga ni mogoče nadomestiti po naravi poti s tako hitrostjo, kot ga porabimo, zato spada med omejene vire.
Sestava nafte
Surova nafta je zmes organskih in anorganskih spojin. Strokovnjaki ocenjujejo, da je sestavljena iz od 100.000 do 1.000.000 različnih spojin. Daleč največ je organskih (predvsem ogljikovodikov), anorganskih pa je po količini in vrsti zelo malo.
Pridobivanje črnega zlata
Surova nafta se običajno pridobiva z vrtanjem, kjer je najdena skupaj z drugimi viri. Čeprav je surova nafta pogosto imenovana tudi kot “črno zlato”, ima različno viskoznost in se lahko razlikuje v barvi od črne pa vse do rumene, odvisno tudi od sestave ogljikovodikov. Te zelo iskane lepljive tekočine ni mogoče uporabljati, ne da bi jo pred tem predelali, saj vsebuje različne snovi, različnih lastnosti. S pomočjo frakcionirne destilacije se surova nafta loči glede na različna vrelišča spojin. Vrela tekočina se v destilacijski koloni loči na bencin, kerozin, dizelsko ali plinsko olje, kurilno olje, asfalt, surovine za kemijsko industrijo, maziva, voski itd. ter pline kot so metan, etan, propan in butan. S pomočjo vakuumske destilacije se pridobi motorna olja, strojna olja, mazalna olja. Ostanek pri tem postopku pa se uporabi za maziva, industrijska kurilna olja in bitumen. Pri predelavi nafte se uporablja tudi kreking, s pomočjo katerega se dolgi alkani cepijo na manjše alkane in alkene. Krekinng poteka v dveh različnih postopkih kot toplotni in katalitski kreking. Pri termičnem krekingu se pridobi iz preostankov pri vakuumski destilaciji koks in olja. Ciklični ogljikovodiki in bencin z višjim oktanskim številom pa nastanejo pri katalitskem krekingu iz frakcij nafte z visokim vreliščem. Tako z različnimi postopki dobijo različne proizvode, kot so bencin, dizelsko gorivo, kerozin in asfalt, zanimive za nakup potrošnikom.
Surova nafta v zgodovinskem pregledu pridobivanja
Čeprav se fosilna goriva, kot je premog, že stoletja tako ali drugače pridobivajo, je bila surova nafta prvič odkrita in razvita v času industrijske revolucije, a za industrijo je bila uporabljena prvič šele v 19. stoletju. Novo izumljeni stroji so revolucionarno spremenili način našega dela in življenja. Danes je svetovno gospodarstvo v veliki meri odvisno od fosilnih goriv, kot je surova nafta, in povpraševanje po teh virih pogosto sproži politične nemire. Le malo držav nadzoruje največje rezervoarje. Največje države proizvajalke so države Bližnjega vzhoda, kjer je več kot 60 % preostalih svetovnih naftnih zalog, največ v Savdski Arabiji, sledijo še Rusija, ZDA, Nigerija, Venezuela, Mehika, Norveška in Združeno kraljestvo.
Konec 19. in v začetku 20. stoletja so bile ZDA ena vodilnih svetovnih proizvajalk nafte, ameriška podjetja pa so razvila tehnologijo za pridobivanje nafte v uporabne izdelke, kot je bencin. Surova nafta – predvsem njena proizvodnja, je proti koncu 20. stoletja na ameriških tleh drastično upadla in ZDA so postale uvoznice te tako pomembne tekočine. Njen največji dobavitelj je bila Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC), ustanovljena leta 1960, ki jo sestavljajo največji (količinski) imetniki zalog surove nafte in zemeljskega plina na svetu. Kot take so imele države OPEC veliko ekonomskega vzvoda pri določanju ponudbe in s tem cene nafte v poznih devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
V začetku 21. stoletja je razvoj nove tehnologije, zlasti hidro lomljenja, ustvaril drugi ameriški energetski razcvet, ki je v veliki meri zmanjšal pomen in vpliv OPEC-a. Spomladi 2020 so se cene nafte zrušile zaradi pandemije COVID-19 in gospodarske upočasnitve. OPEC in njegovi zavezniki so se strinjali z zgodovinskim znižanjem proizvodnje, da bi stabilizirali cene, vendar je le ta padla na najnižjo vrednost v zadnjih 20 letih.
Cena nafte in vplivi nanjo
Surova nafta je osnovni instrument za trgovanje z nafto. Tako kot pri vsaki stvari je tudi pri nafti več dejavnikov, ki vplivajo na ceno. Velik vpliv imajo makroekonomski dejavniki, od ponudbe (količina vira, ki je na razpolago ter kolikšna je zaloga sodčkov nafte) do povpraševanja po vsem svetu. Tudi odnosi med najpomembnejšimi igralci na trgu, ki se dogovarjajo, koliko nafte se bo proizvedlo, pa tudi različne politične in gospodarske sankcije ali odprava sankcij proti največjim izvoznicam, povzročajo pričakovana in nepričakovana nihanja svetovnih cen nafte.
Kljub pomembni vlogi je surova nafta lahko škodljiva za okolje
Današnji način življenja kaže na veliko odvisnost od fosilnih goriv, še posebej nafte. Prav uporaba fosilnih goriv je v zadnjih 20 letih na udaru in je predstavljena kot eden glavnih vzrokov za globalno segrevanje. V zadnjih letih smo bili večkrat priča razlitju nafte med prevažanjem, zaradi česar je prišlo do pomora številnih živalskih vrst in uničenja morskih ekosistemov. Številni proizvajalci so zato že začeli ustvarjati izdelke, ki se opirajo na alternativne vire energije, ki so hkrati tudi obnovljive, na primer avtomobili, ki jih poganja elektrika, ogrevanje domov s pomočjo sončne in vetrne energije.
