Vsa svetovna javnost se poslavlja od leta, ki je globoko zarezal v naša vsakdanja življenja. Nič drugače ni bilo tudi na področju črpanja surove nafte in njenih derivatov, za katerim je milo rečeno eno najbolj turbulentnih let v zgodovini. Kaj se je v tem letu dogajalo s ceno nafte v svetovnem merilu in kakšne ukrepe je glede črpanja nafte v tem letu sprejela največja evropska proizvajalka Danska, si lahko preberete v nadaljevanju.
Si bo naftna industrija od leta 2020 lahko opomogla ali bo potrebna popolna ustavitev?
V letu 2020, ko je naftni trg zaradi že znanih razlogov in posledične ustavitve večine socialnega življenja pretresala težka finančna kriza, so se nekateri začeli spraševati ali je še pametno vztrajati in vlagati v črpanje nafte, kateri se vedno bolj ceni sodček nafte. Cena, ki jo bo v letu 2021 morala plačati naftna industrija je nezanemarljiva. V preteklem letu smo bili vedno pogosteje priča podobnemu, za naftni trg, nespodbudnemu razmišljanju vodstev vlad, ki so se prav tako začele spraševati ali si bo naftna industrija lahko opomogla od tega kar drastičnega »padca« cene za sodček nafte. Cena, ki so jo za ustavitev javnega življenja plačali naftni mogotci ni majhna in bo zagotovo močno vplivala na celotno svetovno gospodarstvo. Kljub temu, da je ta še pred dobrim letom bila ena najbolj dobičkonosnih vrst industrije in se je potreba po vedno večjem izčrpavanju na trgu večala, se je v preteklih mesecih stanje popolnoma spremenilo. Začetek usodnega padca cen se je za naftno industrijo začel v drugi polovici aprila 2020 in se nadaljevalo do točke, ko je naftni trg prvič v zgodovini zasledili negativno ceno za sodček nafte. Cena, ki pa ni bila le odraz pandemije, ampak tudi političnega dogajanja, predvsem rivalstva in cenovne vojne med Rusijo in Savdsko Arabijo je začela padati že mesec prej, torej v mesecu marcu. Zaradi vseh teh razlogov smo v izjemno kratkem času lahko bili priča kar tretjinskemu zmanjšanju povpraševanja, kar je znašalo več kot 30 milijonov sodčkov nafte na dan. Pandemija, ki je povzročila zelo hitro ustavitev javnega življenja je posledično vplivala tudi na povečevanje oz. prekomerno kopičenje zalog v skladiščih, kar je še posebej v ZDA privedlo do velikega pomankanja zelo nujnega prostora za shranjevanje. Naftne združbe so se tako znašle v »začaranem krogu« in so bile zato v kratkem obdobju primorane zastonjsko podarjati njim dragocen sodček nafte. Cena tega težavnega obdobja za naftno industrijo bo svetovno gospodarstvo v naslednjem desetletju še kako drago stala.
Kakšna je bila v preteklem letu najnižja odkupna cena za sodček nafte – cena, ki bi si jo želel vsak odjemalec naftinh derivatov
Verjetno bi vam bilo nadvse všeč, ko za točenje goriva na bencinski črpalki ne bi plačali sami, ampak bi po vrhu vsega za odvzem dobili še plačilo. Takšna situacija je bila teoretično izvedljiva tudi v preteklem letu, ko je cena surove nafte padla pod ničlo za dobro poznani sodček nafte. Cena, ki so jo v najbolj kriznih urah zasledili na zahodno-teksaški naftni borzi je znašala – 35,20 dolarja. Za trenutek so nekateri mislili, da je to začetek konca naftne industrije. Verjetno se sprašujete, zakaj ne bi ob takšnih kriznih situacijah raje preprosto prenehali s črpanjem nafte? Postopek črpanja je veliko bolj zakompliciran kot bi si mislili na prvi pogled, poleg tega bi lahko tudi kratkočasno zaprtje vplivalo na veliko drugih področij kot so: odpuščanje delovne sile, veliki stroški ustavitve in ponovnega zagona, ipd.
Kakšno vrednsot ima evropski sodček nafte. cena danskega »črnega zlata« v zatonu
Evropski naftni trg se tako kot večina drugih svetovnih črpališč nafte, trenutno srečuje z zelo velikimi gospodarskimi izgubami. Največja evropska proizvajalka, Danska, se je zato po izbruhu svetovne pandemije odločila, da na lastnih območjih Severnega morja v prihodnjih letih ne bo vrtala novih naftnih vrtin za pri pridobivanje tega »črnega zlata«. Mnenja glede takšnega početja so seveda deljena, saj gre za vrsto industrije, ki je v prejšnjih letih prinašala velik dobiček, po drugi strani pa seveda hkrati ni pripomogla k varovanju narave. Od leta 1972 pa do danes si je naftna industrija na Danskem prislužila kar 541 milijard danskih kron, kar v evrih znaša kar 72 milijard evrov dobička. Zadovoljni okoljevarstveniki na eni strani in naftni mogotci na drugi so se v tem letu morali sprijazniti z podpisom sklepa, ki do leta 2050 predvideva popolno ustavitev črpanja nafte na lastnem teritoriju. Nihče ne ve, kako bo tovrstna odločitev vplivala na vrednost, ki jo ima trenutni sodček nafte. Cena, ki je zaradi pandemije padla že močno vpliva na njihovo naftno industrijo. Čeprav bi si misili, da bodo danske okoljevarstvene organizacije navdušene nad prej omenjenim sklepom, pa to ni povsem res. Kljub temu da seveda pozdravljajo tovrstne odločitve, pa so hkrati mnenja, da je leto 2050 preveč oddaljeno in bi bilo potrebno časovno skrajšati predvideno obdobje. Ravno zato danski okolijski minister leto 2050 vidi kot zelo realno postavljen časovni okvir, saj bi v nasprotnem primeru, če bi želeli črpanje zaustaviti v tridesetih ali štiridesetih letih morali naftnim podjetjem plačevati odškodnino za nakup nove opreme. Danska, ki se sicer v svetovnem merilu umešča na 40. mesto po tem koliko nafte načrpa svojih poljih, bo definitivno potrebovala nadomestiti finančne izgube, k jih takšno zaprtje predstavlja. Največjo škodo bodo seveda utrpela naftna podjetja, ki so v letošnjem letu že tako veliko izgubila, pri tem pa jim ne pomaga trenutna nizka cena za sodček nafte. Cena takšnega ravnanja bo tako kot vse odločitve imela dolgoročne posledice ne tiste, ki so nedavno kakorkoli investirali v njeno proizvajanje.
Velike denarne izgube bodo zagotovo vplivale na moč naftnega trga v naslednjem desetletju. Vseeno pa bi bilo zelo laično, če bi domnevali, da se bo zaradi tako težkega leta naftna industrija popolnoma ustavila. Kljub temu, da si veliko okolijsko ozaveščenih ljudi želi čim hitrejšega prehoda na obnovljive vire energije, ki bo pripomogle k varovanju Zemlje, pa to v svetovnem merilu zelo verjetno ne bo realno izvedljivo še naslednjih 50 let. Vsaka korenita sprememba za svoj razvoj potrebuje svoj čas, tega bo za svojo dokončno ustavitev potrebovala tudi naftna industrija.
