Investiranje je uporaba, nalaganje ali vlaganje denarja za namen povečanja premoženja. Zahteva veliko premisleka, analiz in spremljanja dogajanja na trgu, saj gre pri različnih vrstah investicij za različne stopnje tveganja, pa tudi pričakovani donosi se med seboj lahko precej razlikujejo. Oba kriterija sta premo sorazmerna, zato manjša investicija prinaša manjši dobiček, večja pa večjega, vendar je večje tudi tveganje za izgubo. Investirati je smiselno začeti v naložbe z manjšimi, a varnejšimi donosi kot so bančne naložbe in državni vrednostni papirji, večje tveganje prinašajo naložbe v zavarovanja, še bolj tvegano pa je vlaganje v delnice, investicijske ter vzajemne sklade, vse več ljudi pa se danes odloča tudi za investiranje v zlato.
Cilj vsake naložbe je trdno osebno premoženje, s katerim se doseže ustrezna finančna varnost. Potrebno je biti pozoren na to, da bo investicija zanimiva tudi čez nekaj let, med dolgoročne naložbe se vsekakor uvršča investiranje v zlato. Pomembno je, da imate nenehen nadzor nad naložbami, saj le to zagotavlja učinkovito operiranje z vsemi svojimi financami.
Katere vrste oz. oblike investicij poznamo?
- Investicija v vrednostne papirje: najpogosteje ljudje vlagajo v delnice, s katerimi se kupi določen delež v podjetju, ali v obveznice, ki imajo fiksno obrestno mero. Pri delnicah gre za nekoliko bolj tvegano naložbo, od nje pa se pridobiva redni dohodek v obliki dividend. Njihova vrednost je odvisna od poslovanja podjetja, ki ga ni mogoče natančno predvidevati vnaprej, zato je bolje naložbe razpršiti, da je investicija bolj zavarovana. Pri obveznicah je stopnja tveganja manjša, saj je donos določen v obliki naprej znanih obresti, a je zato tudi donosnost manjša.
- Gotovina oz. prihranki: ljudje jih navadno vložijo v banko v obliki varčevalnega računa ipd., ali v račun stavbne družbe. To so zanesljive naložbe, saj je izplačilo denarja zajamčeno s strani banke oz. drugih institucij v državni lasti, a gre večinoma le za hrambo denarja z določeno obrestno mero, zato ni zagotovljenega večjega dobička.
- Investicija v nepremičnino: gre za vlaganje v fizično zgradbo, ki je lahko stanovanjska ali komercialna. To je dolgoročna naložba, ki je primerna za varčevanje za starost, zanjo pa se je pametno odločiti v primeru, če imate za investicijo vsaj 30–40 % lastnih sredstev. Z oddajanjem stanovanja in pobiranjem najemnine si zagotovite reden dodatni mesečni prihodek, pred nakupom nepremičnine pa je dobro nekaj časa spremljati razmere na nepremičninskem trgu.
- Investicija v kriptovalute: primerna je za nekoliko drznejše investitorje, saj s seboj prinaša veliko mero tveganja – za kriptovalutami namreč ni nobenega preverjenega modela poslovanja ali podjetja kot so npr. banke, zato obstaja veliko tveganje, da praktično čez noč izgubite celoten denarni vložek. Napoved, kaj se bo s kriptovalutami dogajalo v prihodnje, je zelo nezanesljiva, ker pa so podvržene velikim nihanjem, je pametno, da investicija vanje znaša le okoli 5 % vseh prihrankov, pa še to med različne kriptovalute.
- Zbirateljstvo: kupovanje umetnostnih del ali starin in nasploh investiranje v umetnost v Sloveniji ni preveč razširjeno, saj gre tudi tukaj za dolgoročno investicijo, v katero je primerno vložiti manjši del lastnih sredstev, predvsem v namen razpršitve tveganja. Začetna investicija je navadno dokaj visoka, primerna pa je predvsem za varčevanje za pokojnino ali za potomce. Pred nakupom je treba preveriti avtentičnost umetniškega dela in kako je le-to ohranjeno, nato pa poskrbite tudi za ustrezno skladiščenje in vzdrževanje umetnine.
- Investicija v surovine: gre za kupovanje različnih dobrin kot so npr. kmetijski proizvodi (koruza, kava, bombaž), energenti (nafta, zemeljski plin) ali plemenite kovine (zlato, srebro). Z njimi se trguje na ločenih specializiranih borzah, investiranje vanje pa je dobra zaščita pred inflacijo, saj ohranjajo svojo vrednost. To so večinoma dolgoročne naložbe, ki imajo srednjo stopnjo tveganja.
Kako, kdaj in zakaj investirati v zlato?
Investicija v zlato je smiselna predvsem za razpršitev presežnih finančnih sredstev, s čimer se zmanjšajo tveganja za izgubo naložbe. Zlato je v svetu investiranja pojmovano kot ohranjevalec vrednosti denarja, ne prinaša pa nobenih kratkoročnih dobičkov kot npr. dividende, obresti ali najemnine, zato je pametno vanj vložiti le okoli 5–10 % vseh privarčevanih sredstev. Pred naložbo je treba vedeti, da gre za vezavo sredstev na dolgi rok, vse do 10 let in več. Investicija s seboj prinaša tudi določeno mero tveganja, saj naložbe ni mogoče predvidevati tako natančno kot npr. pri delnicah ali drugih oblikah vlaganja denarja. Zato morate biti pripravljeni tudi na morebitne večje ali manjše izgube ob padcih vrednosti zlata.
Primeren čas za nakup zlata je v času nestabilnosti finančnega trga ali v času inflacije – velja namreč, da ko padajo vrednosti vseh drugih vrednostnih papirjev, cena zlata narašča in takrat je smiselna investicija v zlato. Podobno se je zgodilo leta 2009, ko se je zmanjšalo zaupanje v ameriški dolar in posledično je začela rasti cena zlata. Ameriški dolar je namreč svetovna globalna valuta, hkrati pa tudi nekakšna alternativa zlatu, zato ima svetovno gospodarstvo velik vpliv na gibanje cen zlata. Prednost investiranja v zlato je vsekakor ta, da njegova vrednost v kriznih obdobjih raste, hkrati pa ga je mogoče unovčiti povsod po svetu. Investiranje se obrestuje na dolgi rok, zato je pametno, da že danes začnete razmišljati o tem, v kaj bi investirali svoj denar, in si s tem zagotovite brezskrbno bivanje tudi v jeseni življenja.
